Nasveti za prijetnejše bivanje

stanovanjski blokBivalni prostor oziroma stanovanje nam je kot potrošnikom cenovno najdražja dobrina in je za normalno življenje neobhodno potrebna. Stanovanje je potrebno ali najeti ali kupiti ali si celo zgraditi hišo. Kljub veliki vrednosti oziroma finančnem vložku, pa uporabniki pri nakupu ne dobimo primernih navodil za uporabo in vzdrževanje. Pri vsakem avtomobilu ali drugi malo bolj zapleteni napravi so navodila obvezen del dokumentacije, ki spremlja izdelek. V vsebini te informacije podajamo določena splošnejša navodila za ustrezno ravnanje. Upoštevajmo pa, da so splošni napotki in priporočila zelo podobni, ne veljajo pa enako za vsako stanovanje: od stanovanja v večstanovanjski stavbi do enodružinske hiše.

Kako izboljšamo bivalne pogoje z zračenjem?

zračenjeOsnovni namen stanovanja oziroma hiše je zaščita pred vremenskimi pogoji, pri čemer mora stanovalcem nuditi primerno bivalno ugodje in prijetno počutje. Na bivalno ugodje imajo bistven vpliv temperatura zraka, temperatura površin, ki omejujejo prostor, relativna vlažnost zraka in gibanje zraka. Za kakovostno uporabo prostora je potrebno vplivne veličine čimbolj prilagoditi zahtevam posameznika, kar dosežemo s pravilno uporabo naprav in sistemov, pa tudi s pravočasnim ukrepanjem.

Glavna naloga prezračevanja oziroma zračenja prostorov je zagotavljanje zadostnih količin svežega zraka. Človek z dihanjem porablja kisik iz zraka, oddaja ogljikov dioksid (CO2) in v zaprtem prostoru slabša kakovost zraka. Ob tem se kakovost zraka slabša tudi zaradi vonjav in sopare pri kuhanju, vpliva sanitarnih prostorov, pa tudi zaradi snovi, ki jih oddajajo materiali v stanovanju kot so pohištvo, preproge, zavese itd. Pomembna in v praksi največkrat ne dovolj upoštevana obremenitev bivalnega prostora je vodna para, ki nastaja zaradi prisotnosti človeka v tem prostoru. Pri dihanju sprostijo n.pr. 4 odrasle osebe do 6 litrov vode na dan. K temu moramo prišteti še sproščanje vlage z izhlapevanjem pri kuhanju, kopanju in tuširanju ter vlago okrasnih rastlin, akvarijev in podobno. Tako lahko gospodinjstvo z štirimi osebami "proizvede" med 12 in 15 litrov vode na dan, ki se pojavlja v obliki vodne pare v zraku. To vlago odpravimo iz prostora z zračenjem. Del toplega in vlažnega zraka nadomestimo z zrakom iz okolice. Zrak vedno vsebuje določeno količino vode ali vodne pare. Koliko jo vsebuje je odvisno predvsem od temperature zraka. Hladen zrak vsebuje manj vlage kot topel. Zaradi tega govorimo, da je hladen zrak bolj suh kot topel. Pozimi je torej zunanji zrak suh. Izmenjavo izrabljenega in vlažnega zraka je potrebno opraviti čim hitreje, da pri tem ne izgubimo več toplote kot je to nujno potrebno. Zadostuje, da večkrat na dan prezračujemo v kratkih intervalih od 5 do 10 minut. Ugodno je zračenje na "prepih". Zračenje s priprtimi oziroma "nagnjenimi" okni je energijsko potratno, saj izmenjava zraka poteka počasi, prihaja do podhlajevanja zidov in pohištva v prostoru, količina toplote potrebne za ponovno segrevanje pa je velika. Na primer, če želimo zamenjati enkratno količino zraka v prostoru, bomo to dosegli pri zračenju na prepih v 5 - 10 minutah, pri nagnjenih oknih pa v 30 - 75 minutah. Če pa je zunanji zrak topel in vlažen je potrebno zračiti dalj časa.

prezračevanje skozi okno

Pojem relativne vlage opisuje, koliko odstotkov od maksimalno možne vsebnosti vlage lahko vsebuje zrak. Če se v prostoru ohlaja zrak z določeno vsebnostjo vlage, narašča relativna vlažnost, ki lahko doseže 100%. Temperatura, pri kateri dosežemo 100% vsebnost vlage, se imenuje temperatura rosišča. To je točka, pri kateri se prične iz zraka izločati vlaga v obliki vodnih kapljic ali rose. Zunanje stene, posebej pa koti in vogali teh sten, imajo vedno nižjo temperaturo kot ostale površine oziroma zrak v prostoru. Pri povečani vlažnosti zraka je temperatura rosišča višja kot temperatura površine stene, zato pride do izločanja vlage, ki je dobra podlaga za naselitev različnih glivic in trosov ter osnova za razvoj plesni in gobe. Pohištvo, posebno visoke omare, prislonjene na steno, onemogočajo kroženje zraka in s tem prestopanje toplote iz zraka na stene prostora. Omare delujejo kot notranja toplotna izolacija. Površine so hladnejše, rosišče leži na notranji strani stene ali v posebej neugodnem primeru celo v omari. Obleke in perilo v omari postane vlažno, pojavi se plesen in vonj po trohnobi. Posebno pogosto se plesen pojavlja v spalnicah, kjer so temperature zraka nižje kot v ostalih bivalnih prostorih. Pogosto ogrevamo spalnice z odpiranjem vrat v ostale bivalne prostore. S toplim zrakom pride tako v spalnico tudi vlaga, ki se izloča na praviloma hladnejših stenah. Dodatno vlago vnesemo še z dihanjem pri spanju. Zato je priporočljivo, da so vrata prostorov z nižjo temperaturo proti prostorom z višjo temperaturo zaprta. Če je temperatura v spalnici prenizka, potem je bolje odpreti ogrevanje in tako zvišati temperaturo. Najboljša rešitev pa je vgradnja termostatskega ventila na ogrevalo, ki bo avtomatično vzdrževal želeno temperaturo v prostoru. Podobno je tudi v neogrevanih prostorih v kleteh. Običajno je temperatura zraka v takih prostorih precej stalna čez celo leto in se giblje od 10 do 12 ° C. Tako je lahko temperatura sten, ki mejijo na zemljo le 10° C. Zato prezračujemo kletne prostore vedno takrat, ko je temperatura zunanjega zraka nižja od zraka v kleti oziroma temperature zidov v kleti. Drugače vedno obstaja nevarnost, da se vlaga iz toplega zraka izloči na hladnih stenah. Vzemimo primer, da ima poleti zunanji zrak temperaturo 22°C in 65% relativne vlage, kar pomeni da vsebuje približno 13g/m3 vode. Temperatura rosišča takega zraka je po tabeli pri 15°C. Ker so temperature sten nižje, pride do izločanja vlage na stenah. Tako klet zaradi zračenja ne bo bolj suha, ampak bolj vlažna. Če pa se v kletnih prostorih, kljub pravilnemu zračenju, pojavijo omejena vlažna mesta, je potrebno vzroke iskati v netesnostih vertikalnega žleba, peskolova, slabe hidroizolacije ali njenih poškodb. S takojšnjim ukrepanjem in odpravo vzrokov lahko preprečimo nastanek škode.

Kako izboljšamo bivalne pogoje z ogrevanjem?

stanovanjski blokZa pravilno delovanje telesnih funkcij človeško telo vzdržuje stalno telesno temperaturo okoli 37°C. Med človeškim telesom in okolico, ki ga obdaja, poteka izmenjava energijskih tokov. Telo oddaja toploto s sevanjem, prevajanjem (skozi obleko), izhlapevanjem preko izdihanega zraka in potenjem. Človek doseže občutek temperaturnega ugodja, kadar so energijski tokovi med človeškim telesom in okolico v prostoru v ravnovesju. Odprta vrata prostorov v stanovanju dajejo občutek prostornosti in svobode gibanja, omogočajo pa pretakanje vlažnega in toplega zraka iz toplejših v hladnejše prostore. Moderni načini regulacije temperature v prostoru s termostatskimi radiatorskimi ventili omogočajo prilagajanje temperatur v posameznih prostorih dejanskim potrebam. Zaradi včasih pretiranega varčevanja pri stroških za ogrevanje se odločamo za izključevanje posameznih ogreval oziroma za močno zniževanje temperatur v prostorih, ki jih ne uporabljamo pogosto. Značilen primer so počitniške hiše in počitniška stanovanja v večstanovanjskih blokih ali občasno ogrevani prostori (soba za goste, utility, prostor za hobi, rekreacijo ipd.). Pri ponovni uporabi teh prostorov izmenjava toplote med zrakom v prostoru in okoliškimi hladnimi zidovi ne more potekati dovolj hitro, zato vlaga iz zraka kondenzira na hladnih površinah. Če z ogrevanjem prekinemo, ostane vlaga na površini in prične se pojavljati plesen. Če pa zagotovimo minimalno ogrevanje, se stene oziroma tla in strop ogrejejo in vlaga se ponovno vsrka v zrak. Zato je smiselno prostore, ki jih redko uporabljamo, ogrevati z manjšo močjo, ne pa jih pustiti, da se popolnoma podhladijo. Trajanje in obseg znižanja je odvisen predvsem od toplotne izolacije in toplotne akumulacijske sposobnosti zgradbe.

ogrevanje

Zaradi dokaj stalne temperature pa centralno ogrevanje v prostorih lahko izsuši zrak in vlago v stenah. Zato se lahko pojavijo težave z dihanjem in različna obolenja dihal. Težave rešujemo z dodatnim vlaženjem zraka z različnimi vlažilniki. Ti so lahko v obliki namiznih naprav, ki avtomatsko vzdržujejo potrebno vlago ali pa posebej oblikovanih posod z vodo, ki jih namestimo na ogrevala. Zelo pomembno je tudi, da prilagodimo centralno regulacijo in delovanje ogrevalnega sistema značilnostim stavbe in bivalnim navadam stanovalcev. Temperaturo ogrevne vode je potrebno prilagoditi tako, da po določenem času dosežemo želeno temperaturo v vseh prostorih hiše ali stanovanja. Visoka vstopna temperatura ogrevne vode omogoča sicer hitrejše segrevanje, povečajo pa se toplotne izgube in s tem raba energije za ogrevanje. Če se bolj oddaljeni prostori od kotlovnice težje segrejejo od prostorov, ki so bližje, potem moramo poskrbeti za hidravlično uravnovešenje celotnega ogrevalnega sistema. Ogreval ne smemo zaslanjati s pohištvom ali dolgimi in težkimi zavesami, ker s tem močno zmanjšujemo oddajanje toplote in oviramo delovanje termostatskih ventilov. Tudi okrasne zaslone in okenske police moramo prilagoditi tako, da je delovanje ogrevala in ventila neovirano.

Pri nastavljanju centralne regulacije moramo upoštevati tudi lastnosti ogrevalnega sistema. Tako je potrebno začetek in konec ogrevanja prilagoditi toplotni vztrajnosti stavbe. Jeseni, ko postaja hladneje, nihče ne pozabi vklopiti ogrevanja. Drugače pa je spomladi, ko ne potrebujemo več toplote, ogrevanje pa je vključeno, čeprav ni več potrebno. Zaradi stalne pripravljenosti kotla so izgube toplote velike. Pametneje je izključiti ogrevanje in ga ponovno vključiti, če pridejo hladnejši dnevi. K učinkovitejši rabi energije za ogrevanje, pa tudi izboljšanim bivalnim pogojem, pripomore tudi pravočasno spuščanje rolet ali zapiranje polken. Okna predstavljajo izrazito hladnejšo površino, na kateri se zrak hitro ohlaja in če sedemo v bližino okna, imamo občutek prepiha.

Občasna opravila pri ogrevalnih napravah

stanovanjski blokZačetek ogrevalne sezone je zadnji čas za čiščenje dimnika in kotla ter nastavitev in servis gorilnika. Nastavitev gorilnika naj skladno s predpisi opravi usposobljen serviser, ki je opremljen tudi s potrebnimi merilnimi instrumenti in ki po končanem servisu izda tudi zapisnik o meritvah. Tega skrbno hranimo do naslednjega servisa, ko bomo lahko s primerjavo ugotovili ali gorilnik pravilno deluje. Pri napravah za kurilno olje je občasno potrebno pregledati tudi skladišče kurilnega olja. Preveriti je potrebno spoje na napeljavi in rezervoar za olje. Če je rezervoar za kurilno olje vkopan ali položen v betonsko korito, moramo občasno prveriti tudi naprave, ki opozarjajo na puščanje. V kovinskih cisternah se po dolgem času prične na dnu zbirati kondenzat, to je voda iz goriva in ostanki korozije. Zato moramo občasno rezervoar očistiti, kar prepustimo pooblaščeni in usposobljeni ekipi dobavitelja goriva.

Podobno lahko kontroliramo tudi plinske napeljave. Če zaznamo vonj po plinu, moramo takoj:

  1. prenehati s kajenjem
  2. prenehati uporabljati električna stikala (luči, vtičnice, telefon)
  3. zapreti glavno plinsko pipo
  4. izven nevarno onesnaženega prostora (drug telefon) poklicati servis.

opravilo na ogrevalni napravi

V kurilnici moramo občasno očistiti odprtine za dovod in odvod zraka za zgorevanje. Lahko vnetljivih materialov, kot so papir, kartonske škatle, les in drugo, ne hranimo v kurilnici. Če kurilnico uporabljamo tudi za druge namene (sušenje, hobi aktivnosti, hišna delavnica, rekreacija) za kar so bolj primerne plinske kotlovnice, se izogibajmo uporabe različnih topil, čistil, ki vsebujejo klorirane ali fluorirane dodatke, ker le ti pospešujejo korozijo v kotlih. Redno preverjamo količino vode v ogrevalnem sistemu s pomoč jo manometra, ki kaže tlak v ogrevalnem sistemu. Kazalec manometra mora biti na ali nekaj nad zahtevano vrednostjo (npr. od 0,1 do 0,2 bara), ki jo je označil serviser tako, da je nastavil rdeče obarvani pomožni kazalec. Če je potrebno, vodo dopolnimo. Pri litoželeznih kotlih moramo kotel ohladiti, da ne pride do pokanja kotlovskih celic zaradi prevelike temperaturne razlike. Če moramo v času ogrevanja pogosto dopolnjevati vodo v sistemu, moramo preveriti tesnost ogrevalnega sistema, stanje varnostne posode in poiskati vzrok za izgubo vode ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma poklicati serviserja. Regulacija ogrevanja je pomembna naloga regulacijskih naprav, ki jih je potrebno redno kontrolirati, spremeniti ali popraviti nastavljene želene vrednosti. S stalnim spremljanjem rabe energije za ogrevanje, elektrike, porabe vode, kot tudi bencina za avto itd., vplivamo posredno na rabo. Tako postopoma prilagajamo svoje obnašanje, ukrepamo in ugotavljamo naš vpliv na učinkovito rabo energije. Takšna evidenca in preverjanje sta lahko pripomoček, da pravočasno odkrijemo napake in okvare. Spremljanje nam je še posebej v pomoč pri načrtovanju ukrepov in posegov, ki zmanjšujejo stroške in rabo energije.

Redno vzdrževanje

stanovanjski blokV tem odstavku želimo opozoriti na nekatere zelo splošne, pa vendar vsakdanje primere, ki se marsikdaj spregledajo, a jih je dobro pravočasno upoštevati pri skrbnem vzdrževanju stanovanja in opreme. Podrobnejše, usmerjene informacije lahko poiščemo tudi na informacijskih listih iz zbirke “Učinkovita raba energije“, ki obravnavajo posamezna področja. Ni neobičajno, da ob beljenju stanovanja razmišljamo, da je to priložnost za namestitev dodatnih vtičnic, priključkov za luči itd., ko je nad omet ali pod omet potrebno vgraditi cevi za razpeljavo žic. Priključevanje različnih aparatov s pomočjo podaljškov je včasih zaradi preobremenjenosti posameznega priključka lahko vzrok za poškodbe električnih instalacij in celo za požare. Manj pa je v navadi, da ob posegih vzdrževanja razmišljamo o ukrepih za učinkovitejšo rabo energije in povečanje bivalnega ugodja. Ti se hitro pokažejo za ekonomsko upravičene, če jih izvajamo ob že načrtovanih delih. Vzemimo na primer obnovo fasade z manjšimi zidarskimi popravili in beljenjem. Če dodamo še dodatno toplotno zaščito, smo sicer povečali strošek za nabavo potrebne izolacije. Vendar eden od večjih stroškov za zidarski oder, ki ga moramo postaviti, sledi v vsakem primeru. Pri zamenjavi obstoječih naprav in aparatov zaradi iztrošenosti ali tehnične zastarelosti, razmišljajmo o uporabi sodobnih rešitev in tehnologij. Pri ekonomskem vrednotenju naših odločitev imejmo pred očmi tudi stroške, ki se pojavijo kasneje, kot obratovalni in vzdrževalni stroški. Priporočamo, da se posvetujete z energetskimi svetovalci in drugimi strokovnjaki. če je les okvirjev oken in vrat še nepoškodovan, zadostuje ponovna zaščita lesa z barvanjem. Barve naj bodo svetle, saj se temen les pri sončnem obsevanju bolj segreje, zaradi česar les prične pokati. Netesnosti okenskih pripir zmanjšamo z dodatno vgradnjo tesnil in nastavitvijo zapiral. Ali okna tesnijo, lahko enostavno preizkusimo tako, da med okno in okvir vtaknemo list papirja, zapremo okno in poizkusimo list izvleči. če to lahko naredimo sorazmerno lahko, je potrebno okno zatesniti. Pri tesnenju oken v stanovanju pa moramo biti previdni, saj tudi s predobrim tesnenjem lahko poslabšamo bivalne pogoje, če ni poskrbljeno za redno prezračevanje. Nikoli ne zatesnimo vseh oken v stanovanju do popolnosti, saj tako preprečimo vsaj naravno izmenjavo zraka in s tem tudi vlage z okolico. Pri dobro tesnjenih oknih moramo bivalne prostore tudi pogosteje zračiti, razen pri izvedbah prisilnega prezračevanja.

redno vzdrževanje

Vse zunanje dele stanovanja, kot so okna, streha in stene, ki nas ščitijo pred vremenskimi pogoji moramo občasno pregledati in preveriti njihovo stanje. Pozorni moramo biti na vsa mesta, kjer se pojavlja plesen, mokri madeži ali drugače spremenjena struktura ometa, lesa itd. Mokri madeži na fasadi lahko pomenijo puščanje vode iz instalacije, odtokov ali opozarjajo na mesta, kjer vlaga zaradi toplotnih mostov iz notranjosti prodira navzven. Toplotna izolacija je lahko na takih mestih prešibka ali pa je sploh ni. Zato moramo ob prvi priložnosti poskrbeti za odpravo teh pomanjkljivosti. Kadar izvedemo določen ukrep, moramo pozorno spremljati njegove učinke in kakovost izvedbe. Na primer, pri zamenjavi starega kotla z novejšim, je potrebno opazovati dimnik in morebitne spremembe v notranjosti dimnika. Če se pojavijo temni madeži na površini dimnika, moramo nemudoma ukrepati. Strokovnjak bo ugotovil, ali je potrebno samo spremeniti način kurjenja, urediti regulacijo delovanja kotla ali pa v celoti obnoviti neustrezen dimnik.

Za pravilno odločanje in uspešno spremljanje učinkov izvedenih ukrepov, pa tudi spreminjanje naših bivalnih navad, je pomembno izvajati stalno spremljanje rabe vseh vrst energije. Izvajanje tako imenovanega energetskega knjigovodstva je pomemben pripomoček, z katerim zbiramo podatke o rabi energije, ki so dobra podlaga za razgovore pri energetskem svetovalcu in različnih strokovnjakih. Ti nas na osnovi analize teh podatkov opozorijo na različne napake ali okvare in nam predlagajo kako ravnati, da bomo energijo učinkoviteje izrabljali in s tem znižali stroške v družinskem proračunu. Večino del bomo prepustili strokovnjakom oziroma se jih bomo lotili, če smo primerno usposobljeni. V kolikor na gradbeni konstrukciji ali instalacijah v njej ne znamo sami odkriti vzroka za napake ali poškodbe, se posvetujemo z energetskim svetovalcem ali drugim ustreznim strokovnjakom. Ravnanje, ki ne pomeni čakanja, da bodo posledice napak ali poškodb jasne že mimoidočemu, je predvsem gospodarno.